Obvestilo za najbolj aktivne

wk1

1. 

2. Mnenje o slovenskem šolanju

Šola je eden temeljnih socializacijskih mehanizmov in ima na stopnji šolanja velik socializacijski pomen. Prva vključitev posameznika v institucionalizirano formalno družbeno okolje se začne z obveznim šolanjem, kjer za odnose med učenci in učitelji veljajo formalna pravila urejena s šolsko zakonodajo. Vendar pa je v slovenskem šolstvu v zadnjih letih stopnja »formalnost« zelo problematična, saj se kaže že na osnovni stopnji izobraževanja, prav tako v srednjih šolah, velika nespoštljivost učencev do učiteljev. Poleg formalne poti, ki je pomembna, pa je tu tudi neformalna plat, ki vpliva in pripomore k oblikovanju posameznikove identitete, širjenju pristnih odnosov ter samega vključevanja v socialno mrežo. In ravno pri oblikovanju posameznikove identitete in vključevanju v socialno mrežo ter širjenju prijateljstva, smo danes priča vse preveliki agresiji učencev, dijakov in šibki avtoriteti učiteljev.  Šolski sistem in sama šola kot institucija ima pomembno vlogo pri oblikovanju posameznikove identitete, upoštevanju vrednot, ki jih potrebuje posameznik, vendar je v današnji družbi to veliko težje doseči. Menim, da bi se moral šolski sistem na osnovni in srednji ravni osredotočiti predvsem na druge funkcije, pa čeprav vemo, da je osnovna funkcija šole izobraževalna. Problem je tudi izbor študijskega programa, saj je veliko posameznikov, ki ne pridejo na željeno študijsko smer, zaradi premajhnega števila točk na maturi. Menim, da bi se moral spremeniti pravilnik vpisa na željeno fakulteto, ali pa bi bila potrebna večja možnost za prehajanje med različnimi študijskimi programi na željeni fakulteti. 

Sistem poučevanja na Univerzi je drugačen, saj posamezniki odrastejo in lahko rečemo »študirajo zase«. Tudi interakcija med študentom in predavateljem je drugačna v primerjavi z relacijo učenec-učitelj, dijak-profesor. Na fakulteti je večje zanimanje za predavanja, podano učno snovjo ter drugačen način poučevanja in  pristop predavateljev. Predavatelji na Univerzi se ne srečujejo s problematiko avtoritete, pač pa s kakovostjo poučevanja. Namreč, na predavanjih je vse preveč cirkusa in »freakshowa« predavateljev, kar posameznike sicer vleče k predavanjem, vendar pa le ta lahko niso kakovostna. Veliko je študijskih smeri, kjer je vse premalo poudarka na »specializiranih« predmetih in vse preveč posploševanja in strmenja k splošni razgledanosti. Ko pa so strokovni predmeti, pa je pri teh ogromno nalog, za katere pa čas oddaje sorazmerno prekratek.

Sodobna družba in slovensko šolstvo pa se dandanes srečuje tudi s problemom tehnologije. Vemo, da je šola nekoč veljala za osrednji vir informacij, od učencev pa se ni pričakovalo, da bi v le-te dvomili. Spremenjene okoliščine življenja in razvoj tehnike in informacijske tehnologije pa so botrovale k spremembi vloge šole in samega obnašanja ter samoaktualizacije posameznika. Temu pa slovenski šolski sistem v celoti ni bil »kos«, zato se dandanes v šolah vse preveč razmišlja o socialnem aplavzu in kaj je »fajn«, namesto kar je prav. Torej, lahko bi rekli,  prijazna družba, otroku prijazna šola, vendar kot je rekel Freud: »Pot do uspeha gre skozi velike faze neuspeha,« in upajmo, da bo tudi slovensko šolstvo spremenilo otroku prijazno šolo, v otroku uporabno šolo.

3. Zanimiva povezava

http://mrdoob.com/97/Depth_of_Field